Kabir
je najbolj priljubljen indijski pesnik in mistik, ki je živel v 15. stoletju v Varanasiju. Njegova neustrašnost, vzvišen nauk in izjemna privlačnost njegove osebnosti so kot magnet pritegovali množice. Prizadeval si je ljudi prebuditi iz njihove lažne varnosti, neodkritosrčnosti, njihovih naivnih prepričanj in verovanj ter ujetosti v um. Veliko zgodb pripoveduje o njegovi veličini, duhovni moči in nadnaravnih sposobnostih. Obsodili so ga na smrt, ker naj bi netil upor in ga poslali k sultanu Sikandarju Lodiju v Delhi. Toda bil je čudežno rešen in na koncu je bil sultan tisti, ki se mu je poklonil.
Od mladosti naprej se je Kabir velikokrat znašel v stanju zamaknjenosti, ko je bil povsem opit od Ljubezni. Ko se je srečal s panditom, učenjakom je dejal: »Tvoj in moj um se ne bosta nikoli strinjala. Ti namreč pripoveduješ o tem, kar si prebral v knjigah, jaz pa govorim, kar sem sam doživel, govorim iz lastnega izkustva.«
»Ako nisi pil nektarja Ljubezni, kako bi se mogel sploh kdaj očistiti vseh svojih napak?« pravi Kabir. Opit od Ljubezni nam kaže pot v svobodo, kjer ni žalosti in boja, kjer ni težav, niti smrti, ampak le radost. Kabirjevi verzi se s svojo globino dotaknejo duše, srca in so edinstveni v preprostosti in stilu. Govorijo o svobodi, o človekovi duši, ki je izvor življenja in védenja, o Božanski Glasbi, o opitosti od Ljubezni ipd. Ker izhajamo iz Ljubezni, naj bi gojili bratstvo z vsemi ljudmi. Ko si človek prizadeva postati svoboden, se osvobodi bolečine in postane neustrašen. Svoboden človek je zavesten in ljubeč.
Kabir nas spodbuja: »Teci k svojemu Ljubljenemu, ki je blizu tebe. Brezštevilna leta si prespal, ali se to jutro ne boš prebudil?«