Zgodbe so najboljši način posredovanja znanja. Zgodba iz knjige “Skrivno védenje Rumija in Kabirja” pripoveduje, kako so se živali v gozdu zarotile proti levu, saj jih je ubijal eno za drugo. Lev, ki je kralj gozda, ima svoje podložnike, zato so se živali na levovo zahtevo odločile, da bo vsak dan dobil le eno žival. Ko je bil na vrsti zajec, je razmišljal, kako bi ubežal smrti. Izmislil si je načrt. Ko je lev videl, da je za obrok prejel le enega zajčka, se je razjezil. Poleg tega pa je zajec zamujal. Bister zajec mu je razložil, kaj je razlog za njegovo zamudo. K levu so poslali dva zajca, vendar je enega, ki je bil večji in debelejši, pojedel drug lev. Dodal je, da se je sam komaj rešil. Lev mu je rekel, naj ga pelje do objestnega leva. Ko sta prišla do vodnjaka, je lev v njem zagledal odsev svoje podobe. Misleč, da je to, kar vidi, drugi lev, je, da bi si priboril premoč, besen skočil v vodnjak in se utopil.
Lev simbolizira človeški um, ego. Ego ne more prenesti tega, da ima nekdo več kot on, da je bolj priljubljen od njega ali da ima večjo moč. Takšnega človeka ima za sovražnika. Bori se z njim, dokler ga ne premaga. Toda v tej borbi je največkrat poraženec, saj je v svojem gnevu povsem slep in ravna nespametno.
/ Iz knjige Skrivno védenje Rumija in Kabirja
