»Modreci pravijo, naj ne bi nikoli nikogar prizadeti. Ranimo ga že s tem, ko razmišljamo slabo o njem. Čistost uma se kaže v tem, ko ne mislimo nič slabega o drugih. Slabe misli so kot okužba ali kuga. Ne bi smeli misliti, da je naša naloga presojati ali spreminjati drugih. Spremeniti moramo le sebe. Če že razmišljate o nekom, mislite o njem dobro, saj je duša, zavest v vsakem od nas. Ko so v vas slabe misli in grdo govorite o nekom, boste to izžarevali.
Ko so naše misli dobrohotne, iz ozračja pritegujemo nase pozitivno energijo, ko pa razmišljamo o slabih stvareh, privlačimo nase vse negativno. Tega bi se morali zavedati in se paziti, da se ne vdajamo mračnim mislim in razpoloženju.
Ko gojimo notranjo čistost, bodo naše besede samodejno postale blagodejne, ljubeznive. Jezik zareže globlje kot meč. Celjenje rane je dolgotrajno.«
/Iz knjige »Razcvet zavesti«/
